Rokomet

Igra ima korenine že v antični Grčiji (imenovala se je Urania), kasneje so jo igrali tudi v antičnem Rimu in srednjem veku. Sodobni rokomet se je začel oblikovati konec 19. stoletja v skandinavskih deželah, predvsem na Danskem, Švedskem, Norveškem in v Nemčiji. Danski učitelj športne vzgoje, Holger Nielsen, je leta 1898 pripravil pravila za sodobni rokomet (håndbold) in jih objavil leta 1906. Prva mednarodna tekma z novejšimi pravili je bila odigrana med moško ekipo Nemčije in Belgije leta 1925 in med ženskima ekipama Nemčije in Avstrije, leta 1930. V letu 1928 je bila ustanovljena Mednarodna amaterska rokometna zveza, leta 1946 pa današnja Mednarodna rokometna zveza (IHF). Ker je rokomet postajal vse bolj priljubljen in se je v nekaj desetletjih močno razvil, se je na OI vrnil leta 1972 V Münchnu, potem ko so ga na zahtevo Adolfa Hitlerja po OI v Münchu leta 1936 odstranili, kasneje, leta 1976, pa so dodali še ženski rokomet, kot olimpijski šport.

Rokomet je moštveni šport z žogo in je ena najhitrejših moštvenih iger na svetu.  Na igrišču sta dve moštvi s po sedmimi igralci  in sedmimi oziroma devetimi na klopi za rezervne igralce. Cilj igre je spraviti žogo v nasprotnikov gol. Zmaga tista ekipa, ki zada več golov nasprotniku v dveh polčasih po 30 min s praviloma desetminutnim odmorom, pri čemer pa napadalci žogo lahko vodijo ali si jo med seboj podajajo, dokler si ne ustvarijo priložnosti za strel na gol. Ko žogo zgubijo, pred golom okrog svojega kazenskega prostora ustvarijo obrambno formacijo. Igralci so med igro omejeni z naslednjimi omejitvami:

  • Ko igralec žogo sprejme lahko le to drži v rokah tri sekunde, jo poda soigralcu, jo vodi (podobno kot pri košarki), ali strelja v nasprotnikova vrata.
  • Če igralec ne more žoge pravočasno podati ali streljati, jo lahko po treh sekundah odbije in jo vodi po igrišču vendar po odboju lahko naredi samo tri korake, nato mora podati ali streljati v nasprotnikova vrata.
  • Vsi igralci, razen vratarja, nasprotnega moštva so lahko v obrambi na črti šestmetrskega prostora in ovirajo napadalce. V ta prostor pa ni dovoljeno stopiti niti obrambnim igralcem in niti napadalcem.

Rokomet se igra na 40 metrov dolgem in 20 metrov širokem igrišču(40 m X 20 m), z golom na vsaki strani. Gol je pravokotne oblike in ima razdaljo med vratnicama tri metre, v višino pa meri dva metra (3 m X 2 m). Mora biti tudi čvrsto pritrjen v tla ali v steno. Rokometna žoga je iz usnjenega plašča ali umetnega materiala, ki se ne sveti in ni gladka. Vratarjev prostor je prostor označen z črto šestih metrov (dve četrtini kroga, ki sta povezani z črto ki je vzporedna z golom), kjer je dovoljena samo obramba vratarja. Igralci v polju lahko ulovijo ali pa se dotaknejo žoge, ki je v zraku nad vratarjevim prostorom, če se sami nahajajo zunaj vratarjevega prostora. Prostor za menjave se nahaja levo in desno od sredinske črte (zapisnikarske mize), vzdolžno ob igrišču. Igralci v polju se smejo žoge dotakniti s katerimkoli delom sovjega telesa nad kolenom. Igralec, ki ima v posesti žogo, lahko stoji na miru tri sekunde ali pa naredi tri korake. Da sama igra poteka nemoteno, jo vodita praviloma dva sodnika (vir: http://sl.wikipedia.org/wiki/Rokomet).