Športnovzgojni karton

Športnovzgojni karton je nacionalni sistem za spremljavo telesnega in gibalnega razvoja otrok in mladine, v katerega so vključene vse slovenske osnovne in srednje šole. S pomočjo podatkov ŠVK lahko otroci in njihovi starši spremljajo svoj telesni in gibalni razvoj, učitelji športne vzgoje pa pridobivajo pomembne informacije, na podlagi katerih lahko otrokom ali mladostnikom, ki imajo v svojem razvoju težave, strokovno pomagajo. Že več kot 20 let nam ta sistem omogoča bolj kvalitetno delo pri pouku športne vzgoje, kar se kaže tudi v gibalnem in telesnem stanju slovenskih otrok in mladine, ki je boljše od stanja v večini evropskih držav, vendar pa tudi naši otroci niso imuni na spremembe v načinu življenja in tudi pri nas že vrsto let opažamo negativne trende razvoja. Zaradi tega je danes še toliko bolj pomembno, da podatki, ki so na voljo, postanejo del vsakdanje rabe v šolah in del vsakoletne komunikacije med šolo in starši. Meritve na šolah potekajo vsako leto v mesecu aprilu in maju (vir: http://www.fsp.uni-lj.si/meritve/sportno_vzgojni_karton).

MERILNE NALOGE IN POSTOPKI

1. TELESNA TEŽA IN VIŠINA

  • Potrebujemo merilno tehtnico z višinomerom. Merjenec stopi na sredino tehtnice in mirno stoji. Stoji vzravnano, stopala ima vzporedno drugo ob drugem, glavo pa ima v položaju, v katerem je navidezna vodoravna črta vzporedna s tlemi.
  • Merilna naprava mora stati na vodoravni podlagi. Merjenci morajo biti v vadbenem oblačilu in bosi.

Posnetek merjenja telesne teže in všine

2. KOŽNA GUBA NADLAHTI

  • Potrebujemo kaliper. merjenec v kratkih rokavih stoji z ohlapno sproščenimi rokami.
  • Merilec s palcem in kazalcem, naravnanima vzdolž, dvigne kožno gubo na zadnji strani (nadtricepsom) leve nadlahti – na sredini med akromionom in vrhom olekranona, stisne kožno gubo z vrhom krakov kaliperja in ob pritisku 1 bara odčita rezultat.

Posnetek merjenja kožne guba nadlahti

3. DOTIKANJE PLOŠČE Z ROKO

  • Potrebujemo stol, mizo in desko, na kateri sta pritrjeni dve okrogli plošči s premerom 20 cm; z najbližjimi robovi sta med seboj oddaljeni 61 cm.
  • Merjenec sedi za mizo, na kateri je deska s ploščama. Slabšo roko položi na sredino med plošči, drugo roko pa na ploščo na nasprotni strani. Na znak se začne z boljšo roko izmenoma kar najhitreje dotikati obeh plošč. Vsak dotik obeh plošč šteje eno točko. Zadostuje, da merjenec opravi dotik le s konico prsta.

Video taping z roko

4. SKOK V DALJINO Z MESTA

  • Potrebujemo posebno preprogo za merjenje skoka v daljino, kredo ali magnezij in kovinski merilni trak.
  • Odriv mora biti sonožen. Pred odrivom se sme merjenec vzpeti na prste, ne sme pa izvesti odriva s poprejšnjim poskokom. Merjenec opravi najmanj tri skoke, od katerih se izmeri najdaljši. Z jeklenim trakom se meri pravokotna razdalja od črte na odskočišču do najbližjega odtisa na doskočišču. Odskočišče in doskočišče morata biti v isti ravnini. Mesto odriva je označeno s črto.

Video skok v daljino z mesta

5. PREDKLON NA KLOPCI

  • Potrebujemo merilni komplet ali 40 cm visoko klopco, lesen okvir in deščico.
  • Merjenec stopi na klopco s stegnjenimi nogami, stopala so vzporedno. Izvede predklon in pri tem kar najglobje potisne (naloga se ne sme izvajati s sunkom ali zamahom) deščico, ki drži merilec ob lesenem merilu. Merjenec naj v končnem položaju ostane dve sekundi. Pri merjenju mora biti bos. Nalogo merjenec izvaja dva krat.

Posnetek predklona na klopci

6. POLIGON NAZAJ

  • Potrebujemo štoparico, švedsko skrinjo. Naloga se izvaja na ravni podlagi (parket, umetna snov), ki ne drsi in  v prostoru, velikem vsaj 12×3 m. Startno črto, dolgo 1 m, zarišemo ali označimo s samolepilnim trakom startno črto.

  • Naloga merjenca je, da po znaku »zdaj« z vzvratno hojo po vseh štirih (z rokami ne sme drseti) preide prostor med označenima črtama. Prvo zapreko mora preplezati, skozi okvir pa leze. Med izvajanjem naloge lahko merjenec gleda nazaj med nogami, ne sme pa niti za trenutek obrniti glave. Če merjenec kljub opozorilu obrača glavo, se merjenje prekine in nalogo ponovi.Naloga je končana, ko merjenec z obema rokama preide ciljno črto

Poligon nazaj

7. DVIGANJE TRUPA

  • Potrebujemo blazino in štoparico.
  • Merjenec leži na blazini s pokrčenimi nogami pod pravim kotom. Roke ima prekrižane na prsih, dlani pa na nasprotnih ramenih. Merjenec se dviguje v sedeči položaj. Roke se ne smejo odmakniti od prsi. Dvigovanje v sed je končano, ko se komolci dotaknejo stegna. Merjenec se vrača v začetni položaj tako dolgo, dokler se s sredino hrbta ne dotakne podlage. Merilec drži merjenčeve noge in šteje število dvigov trupa.Rezultat je število pravilno izvedenih ponovitev v 60 sekundah.

Dviganje trupa

8. VESA V ZGIBI

  • Potrebujemo nizek telovadni drog, blazino in štoparico.
  • Merilec meri čas, v katerem merjenec vztraja v vesi s pokrčenimi rokami v podprijemu. Ves čas mora imeti brado nad višino droga. Ko ni več v tem položaju, merilec ustavi štoparico, ki jo je sprožil v trenutku, ko je merjenec zavzel položaj v vesi. Če je drog previsok, lahko merjenec preide v veso tudi s pomočjo merilca ali učitelja.Merjenec se z brado ne sme dotikati droga. Kadar merjenec izvaja nalogo več kot 2 minuti, prekinemo izvajanje in zapišemo maksimalni rezultat (120).

Vesa v zgibi

9. TEK NA 60 METROV

  • Potrebujemo štoparice in tekališče, ki mora biti popolnoma vodoravno; ne sme biti spolzko ali kotanjasto.
  • Merjenci tečejo v skupinah, najmanj pa v paru. Začnejo v visokim startom. Startna povelja so: »na mesta in žvižg s piščalko«. Pri žvižgu zamahne štarter z zastavico, ki jo drži vodoravno. Zamah mora biti kratek in hiter. Tek na 60 metrov se izvaja enkrat.

10. TEK NA 600 METROV

  • Potrebujemo štoparico, krožno tekališče, ki mora biti vodoravno in gladko, brez jam ali kotanj.
  • Merjenci tečejo v skupinah, v katerih naj ne bo več kot 16 učencev. Začnejo z visokim startom. Startna povelja so: »na mesta in žvižg s piščalko«. Merilec mora pred tekom pojasniti učencem, kako razporedijo moči na progi. Pri navodilih mora biti posebnopozoren do učencev nižjih razredov. Merjenci, ki ne zmorejo preteči proge,lahko med tekom hodijo. Priporočamo, da vsaj teden pred meritvami učenci skušajo preteči razdaljo 600 m, da znajo razporediti moči na progi.

Hvala Niki Petek za pomoč pri ustvarjanju video posnetkov.

Vir merilnih nalog in postopkov:
http://www2.arnes.si/~iprsa/sport/Postopki_merjenja_za_SVK.pdf