Prijetno s koristnim

Preventiva pred poškodbami

V današnjem času so vse pogostejši pojav odsotnosti učencev in učenk pri predmetu šport in izpade treningov vrhunskih športnikov. Žal, se trend poškodb povečuje na račun nepravilne tehnike, uporabe neprimernih sredstev oziroma metod treniranja in premajhne ozaveščenosti ljudi o preventivi ter o sami problematiki poškodb. Vzrok za nastale poškodbe je v prvi vrsti možno iskati v nezadostni ogretosti telesa skupaj z živčno-mišičnim sistemom pred glavno gibalno obremenitvijo. Med najpogostejše vzroke spadata tudi pomanjkanje moči mišic in gibljivosti sklepov s pripadajočimi strukturami. V nasprotnem primeru, ko mišične skupine s trenažnim procesom krepimo v smislu povečanja moči, pogosto pozabljamo, da je okrepljene mišice potrebno sprostiti, saj kot taka postane krajša in toga. Nenazadnje ob vadbi glavnih mišičnih skupin dajemo premalo poudarka pomožnim mišičnim skupinam, ki ležijo ob glavnih in jim nudijo oporo.

1. Poškodbe gležnja

Gleženj, najnižje ležeči sklep, ki nam omogoča uravnoteženo gibanje in stabilnost položajev, ob nenehnem stiku s podlago nosi največji delež teže telesa. Najpogostejše poškodbe gležnja so zvini, nategi sklepnih elementov, najmanj prijetna med njimi pa je zlom. Razlog za to je v manjši sposobnosti človeka dojemanja in zaznavanja gibanja ali položaja telesa v prostoru in času. Ta pojav imenujemo občutek za propriocepcijo. Drugi razlog pa je seveda zaradi šibkih mišičnih skupin gležnja. Najboljše preventivne vaje pred poškodbami gležnja so stabilizacijske in proprioceptivne vaje.

Primer stabilizacijskih vaj gležnja

2. Poškodbe hrbta

Starostne skupine, ki se srečujejo s poškodbami hrbta, so tako otroci, odrasli, kot tudi starejši ljudje. Vzroki za tovrstne poškodbe izhajajo že iz samega otroštva, tveganje za nastanek le-teh pa se s staranjem le še povečuje. Govorimo o pomanjkanju moči glavnih in stranskih hrbtnih mišičnih skupin. Še bolj pomembno pa je zasledovati pravilno tehniko dvigovanja in nošenja bremen. Najučinkovitejša je torej vadba za povečanje moči hrbta in posvečanje pozornosti pravilni tehniki pri opravljanju vsakdanjih del.

Primer vadbe za krepitev hrbta

3. Ogrevanje in kompleks gimnastičnih vaj 

Zlato pravilo, preden se lotimo športnega udejstvovanje, je ogrevanje. Z ogrevanjem izpolnimo glavni smoter varne in zdrave vadbe. Cilje, ki jih dosežemo z ogrevanjem so dvig notranje temperature telesa, prekinitev začasne povezave vezivnega tkiva, izboljšanje mehanske lastnosti tkiv in najpomembnejše zmanjšati nevarnost poškodb. Optimalno ogrevanje poteka z mišicami, ki izvajajo glavne naloge, je daljše od 5 minut, povzroči začetek rahlega znojenja, izvajamo pa ga najprej aktivno, pozneje pa lahko pasivno. Učinki ogrevanje trajajo vse tja do 15 minut.

Pod tem izrazom razumemo sklop vaj, ki jih izvajamo z določenim ciljem. Za uporabnike niso težke, saj so sestavljene iz različnih položajev in manj kompleksnih gibov. Uporabljamo jih po predhodnem nekaj minutnem aerobnem ogrevanju pred glavnim delom vadbene enote predvsem zaradi tega, da telo pripravimo na večje telesne napore. Vaje so koristne tudi med vadbo in po vadbi. Delimo jih na raztezne, krepilne in sprostilne vaje. V takšnem vrstnem redu se tudi ponavadi izvajajo, in sicer v razmerju 4,5:4,5:1. Cilji teh vaj pa so: splošno/specialno ogrevanje, razvoj motoričnih/aerobnih sposobnosti in psihofizična sprostitev.

Primeri kompleksa gimnastičnih vaj